»Prav zaradi njih se nam zdi vredno delati festival. Občinstvu pa je vredno priti na naše projekcije in filme doživeti na velikem platnu, tudi ob prisotnosti njihovih avtorjev. Menim, da so žanrski filmi naravnost ustvarjeni za skupinsko gledanje, komentiranje, kritiziranje, vmesno vzklikanje in navijanje ter neskončno debatiranje o različnih kultnih vplivih. V Ljutomeru med Großmannom takšne debate doživiš za vsako drugo mizo in vogalom, kar je zame najboljši del festivala.«
»Psihično sem se pripravila na različne odzive, tudi znotraj naše kulture. Poleg tega sem že doživela, da se veliko filmskih ustvarjalcev, sploh moških, ki imajo nek sloves, tem temam upira, kdaj tudi kar malo protestirajo«
»Moje filme vedno navdihuje okolje, v katerem se znajdem. Pred tem nisem bil nikoli v zaporu, moje okolje je bila le običajna družba. Tisto, kar sem videl, me je inspiriralo, torej vsakodnevno življenje povsem običajnih ljudi. Ko pa sem postal zapornik, se je bilo nemogoče izogniti vplivu tistega, kar sem doživel in videl.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju